S termo kamerami bomo bolj varni

Link caption Verjetno bo gorelo. Vprašanje je samo še kje in kdaj.

Sredi letošnjega junija je bilo objavljeno, da se Snaga Maribor sooča s hudimi težavami zaradi kopičenja plastične embalaže, ki je družba za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh ne želi več odvažati, podobno zgodbo pa pričakujejo tudi na Ptuju, kjer so odvisni od istih odjemalcev. Glede na to, da upravljajo s Centrom za ravnanje z odpadki (CERO) Gajke, so pri podjetju Javne službe Ptuj povedali, da se pri njih za enkrat embalaža še ne kopiči, vprašanje pa je kaj bo v prihodnjih mesecih (1). Tudi Ljubljano in ostale regije lahko doleti podobna usoda.

Center za ravnanje z odpadki Barje, Dnevnik, objavljeno 29. junij 2018, foto: Snaga

Nakopičena plastična embalaža z biološkimi ostanki oddaja neznosen smrad, ki je še posebej izrazit v poletnih mesecih (2), obenem pa je tovrstna embalaža zelo podvržena samovžigu (1). Plastična embalaža vsebuje kemične snovi, ki ob gorenju v zrak izpuščajo zelo škodljive snovi, ki bi lahko povzročile pravo ekološko katastrofo (3, 4). Se spomnite lanskega požara v podjetju Kemis? Bi si želeli, da si kaj podobnega kmalu ponovi?

Podjetje Kemis je objavilo tabelo iz katere je razvidno, da je v lanskoletnem požaru ogenj zajel 456 ton nevarnih odpadkov. Na srečo je nekatere izmed teh odpadkov ogenj samo oplazil, vendar nimajo točnih podatkov kateri izmed njih so zgoreli in kateri ne. Po podatkih podjetja naj bi bilo med odpadki, ki so bili v stiku z ognjem 369 kilogramov pesticidov, 55 ton organskih topil, pralne tekočine in matične lužnice ter 12 ton barv, lepil in smole.

Kemik Tomaž Ogrin iz Instituta Jožef Štefan si je ogledal Kemisov seznam odpadkov, ki so bili v stiku z ognjem in povedal, da je iz opisa razvidno, da so gorele strupene in celo rakotvorne snovi. Zaradi pomanjkljivih podatkov ne vemo natančno katere nevarne snovi so gorele.

Deponija Barje, Delo, objavljeno 21. april 2017

Na seznamu morebitnih snovi, ki jih je zajel požar so tudi plastika in guma ter druge organske snovi, ki ob gorenju proizvajajo nerazgradljiva ter izredno toksična furan in dioksin. Slednji je še posebej problematičen, saj je rakotvoren, škodljivo deluje na imunski, endokrini ter živčni sistem, ob tem pa  vpliva tudi na reproduktivno funkcijo. Meritve, ki so jih opravili po požaru, potrjujejo, da je bilo v zraku prisotno tudi živo srebro (3).

Trenutno stanje v Sloveniji

Mediji so konca junija obveščali, da so kupi na dvoriščih komunal vsak teden težji za okoli 1000 ton. Gore odpadkov so iz tedna v teden večje. Zaradi odpovedi sistema prevzemanja komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč se komunalna podjetja trenutno soočajo z več kot 8000 ton neprevzete komunalne embalaže in preko 1300 ton neprevzetih nagrobnih sveč (4).

Po navedbah komunalnega podjetja Snaga se s težavami povezanimi z nedoslednim in pomanjkljivim prevzemanjem odpadne embalaže soočajo že leta, vendar do sedaj razmere še nikoli niso bile tako kritične (1). Odkar je letos sodišče razsodilo v prid družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh, da je družba dolžna prevzemti samo odpadno embalažo za katero so dobili plačano embalažnino, se Interseroh prevzemu presežkov odpadne embalaže izmika. Podobno strategijo je uvedlo tudi preostalih 5 družb za ravnanje z odpadno embalažo (Surovina, Embakom, Dinos, Slopak in Recikel), čeprav niso bile vpletene v tožbo in nimajo pravne podlage za upoštevanje razsodbe (5).

Deponija Barje, Delo, objavljeno 28. junij 2018, foto: Jure Eržen

Trenutno smo priča nekonstruktivnemu prepiranju med državo, komunalnimi podjetji in družbami za ravnanje z embalažo, medtem ko nam grozi še ena ekološka katastrofa nacionalne razsežnosti.

Po besedah Alena Hodnika, direktorja podjetja Javne službe Ptuj, pri njih že dlje časa opozarjajo na to, da sistem ne deluje pravilno ter da je zakonodaja neustrezna in med seboj neusklajena. Kdaj bo prišlo do takšnih razmer je bilo samo vprašanje časa. Praktičnih in učinkovitih rešitev za nastali problem pa zaenkrat še ni na vidiku. Hodnik meni, da je do takšnih razmer prišlo zaradi podcenjevanja resnosti položaja na področju ravnanja z odpadno mešano embalažo s strani resornega ministrstva (1).

Komunalna podjetja se zaradi nezadržnega kopičenja neprevzetih odpadkov srečujejo z izjemno prostorsko stisko in zaskrbljenostjo zaradi neobvladljivih razmer. Ob tem se od začetka meseca junija, ko so bili pristojni opozorjeni na problem, ni nič spremenilo.

Občine opozarjajo, da bo neukrepanje pristojnih organov imelo številne alarmantne posledice, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo tako s stališča ekologije kot tudi higiene, zdravja ljudi in varnosti, kar bo zlasti občutno v poletnih mesecih, ko se v Sloveniji odvija vrhunec turistične sezone (4).

Konec meseca julija stanje z odpadno embalažo še vedno ostaja nespremenjeno. Ministrsto za okolje in prostor ter Agencija za okolje Arso želita rešiti situacijo s spremembo okoljevarstvenih dovoljenj družbam za ravnanje z odpadno embalažo, čemur pa se družbe upirajo in navajajo, da je takšen ukrep nezakonit. Načrtuje se sprememba zakonodaje, ki bi dolgoročno gledano verjetno edina lahko rešila nastali problem (6, 7).

Rešitev - nadzor s termo kamero

Na razrešitev zakonskih pomanjkljivosti in nesporazuma med vsemi vpletenimi v trenutno zagato žal nimamo vpliva, lahko pa preprečimo samovžig na deponijah in se tako izognemo še večji ekološki katastrofi.

Sodobna tehnologija nam ponuja nove koristne rešitve, ki so uporabne tukaj in zdaj, ob tem pa so cenovno dostopne. Takšna uporabna tehnologija je termografija, ki je v tujini že povsem uveljavljena metoda s praktično brezmejnim naborom aplikacij. Pred kakšnim desetletjem je bila takšna tehnologija še zelo draga in ne povsem dodelana. Hiter tehnološki napredek je omogočil, da so termo kamere postale cenovno bolj dostopne in tehnično izpopolnjene, kar je privedlo do široke uporabe na različnih področjih.

Termo kamere že uspešno uporabljajo za varnostni nadzor, saj v trenutku zaznajo temperaturna odstopanja in sprožijo opozorilni alarm. Termo kamero se lahko vgradi v že obstoječ nadzorni sistem in deluje neprestano 24 ur na dan.

Vsak dober nadzorni sistem mora delovati enako učinkovito v vseh vremenskih pogojih, podnevi in ponoči. Termo kameri, za razliko od običajne video kamere,  tema noči ne predstavlja nobene ovire, saj deluje v dolgovalovnem infrardečem delu spektra, ki je očem nevidno. Kamera zazna že najmanjša temperaturna odstopanja in preko brezplačne programske opreme sproži alarm. Programska oprema omogoča tudi različne dodatne možnosti prikazovanja, hranjenja in analiziranja podatkov (8, 9, 10).

Termografski varnostni sistem lahko zaradi svoje učinkovitosti tudi izredno zmanjša zavarovalne stroške, kar pomeni velik finančni prihranek.

V tujini se termografija že pojavlja kot priporočena metoda za varnostni nadzor na deponijah in centrih za ravnanje z odpadki. Zasledimo jo lahko v navodilih za varnostne ukrepe pri ravnanju s smetmi (deponije, reciklirni obrati, skladišča...) (11, 12).

Ta navodila podpirajo naslednje organizacije:

• CFOA’s (Chief Fire Officers Association) National Fire Chiefs
• Council (NFCC), the Environmental Services Association (ESA), the Chartered Institution of
• Wastes Management (CIWM), the Scottish Environment Protection Agency (SEPA), Natural
• Resources Wales (NRW), and the Waste Industry Safety and Health Forum (WISH) (12).

Maja Marolt

Viri:

(1) Smrad in nevarnost požara v Mariboru: kdo bo rešil težave z odpadki? 24 ur.com, 15.06.2018

(2) Deponija Barje: Industrijski obrat, ne odlagališče odpadkov, Delo, 4. februar 2015,

(3) Požar v tovarni Kemis: Ogenj je zajel 456 ton nevarnih odpadkov, Dnevnik, 25. maj 2017,

(4) Občine: grozi nam ekološka katastrofa nacionalnih razsežnosti, Finance, 26.06.2018, 

(5) Veliko odpadne plastike je zanič in predelava ne prinaša dobička, RTV SLO, 6. junij 2018,

(6) (video) 'Ministrica Majcnova je zlonamerna in nam dela škodo’, Finance, 17.07.2018,

(7) Ravnanje z odpadki, Studio ob 17h, radio PRVI,  2. avg. 2018,

(8) Kaj je termografija? Terming,

(9) Fire prevention with non-contact temperature measurement, Optris infrared sensing,

(10) Preventative monitoring of a garbage bunker with an infrared camera end-to-end system,

Optris infrared sensing.

(11) Towards Improved Fire Management in Landfill Sites, julij 2012

(12) WISH Waste Industry Safety and Health Forum, Reducing fire risk at waste management sites, april 2017,